Zoološke zanimivosti Dravograjskega jezera – labod Grbec na Dravi

Pestra je favna vodnih in obvodnih ptic. Že pred desetletji sta jih opazovala in zelo dobro opisala domačina dr. Branko Vreš in Davorin Vrhovnik. Vsaj Davorin še sedaj sodeluje z DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic) Slovenije pri opazovanju in štetju posameznih vrst ptic. Večino vrst sta predstavila in opisala v knjigi Dravograd na stičišču poti (Občina Dravograd, 2005). Vsakodnevno lahko opazimo gnezdilce tega področja. Med njimi najpogostejša raca mlakarica (Anas platyrhynchos), črna liska (Fulica atra), zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus), labod grbec (Cygnus olor).

Med močvirskim rastlinjem in na blatnih tleh išče hrano pogost prebivalec tega področja – mokož (Rallus aquaticus). Če ga običajno ne vidimo, bi ga vsaj slišali, če poznamo njegovo značilno oglašanje, ki je še najbolj podobno kruljenju.
Skrivaje preživljajo svoje življenje tem področju tudi tukalice - grahasta (Porzana porzana) in mala (Porzana parva).

V trstju se skriva srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus), ki običajno v Sloveniji vzredi en zarod letno. S pomočjo obročkanja so ugotovili, da na dravograjskem otoku uspe vzrediti kar dva zaroda letno. Zelo zanimivo je njeno gnezdo, obešeno na dve ali tri bilke trsta.

Na videz ji je zelo podobna močvirska trstnica (Acrocephalus palustris), ločita se predvsem po oglašanju. Iz te skupine ptic so opazili tudi rakarja (Acrocephalus arundinaceus), tamarisovko (Acrocephalus melanopogon) in kobiličarja (Locustella naevia). V jesenskem času je na tem področju v preletu tudi bičja trstnica (Acrocephalus schoenabaenus). Na otokih so v vrbju našli gnezdo značilne oblike, ki ga izdela plašica (Remiz pendulinus). Med redkejšimi pticami, ki so tu le v preletu, so na osnovi najdenega gnezda potrdili tudi trstnega strnada (Emberiza schoeniculus). V drevesnem pasu tega področja je najpogostejša črnoglavka (Sylvia articapila), v jeseni lahko opazimo njene sorodnice, npr. vrtno penico (Sylvia borin), mlinarčka (Sylvia curruca) in rjavo penico (Sylvia communis). Na širšem področju občine je pogost vrbji kovaček (Phylloscopus collybita), redkeje opaženi pa so grmovščica (Phylloscopus sibilatrix) in vrtniki (Hippolasis sp.). Če imamo srečo, lahko opazimo vrste, ki so redke tudi v evropskem merilu – npr. modro taščico (Luscinia svecica) in brkato sinico (Panurus biarmicus). Obe sta preletni vrsti in sta bili ujeti ter obročkani na področju dravskih otokov.

V zimskem času v zalivu Drave lahko opazimo predstavnike ponirkov - malega (Podiceps ruficolis) in čopastega (Podiceps cristatus), občasno pa tudi polarnega slapnika (Gavia arctica), ki na način potapljanja precej spominja na ponirka. V toplejšem delu leta je se tu zadržuje mali martinec (Acitis hypoleucus), v času preleta pa še druge vrste obrežnih ptic, kot so črni martinec (Tringa erythropus), zelenonogi martinec (Tringa nebularia), pikasti martinec (Tringa ochropus), togotnik (Phylomachus pugnax) in še drugi.

Ribiči niso preveč navdušeni nad vrstami, ki se prehranjujejo z ribami. Med njimi je vodomec (Alcedo atthis), pogosto siva čaplja (Ardea cinerea), občasno pa še mala bela čaplja (Egretta garzetta) in njena sorodnica velika bela čaplja (Ergetta alba). Najpogostejša raca tega področja je mlakarica (Anas platyrhynchos). Opazimo jo lahko na vsakem sprehodu ob Dravi. Pred desetletji so jo tu poleg fazana (Phasianus colchicus) v večjem številu naselili lovci. Področje se je v tistem času precej spremenilo, predvsem se je zaradi rac zmanjšalo vodno rastlinje. Mlakarica se je ohranila, število fazanov pa se je postopoma zmanjšalo. Na Dravi prezimujejo še nekatere druge vrste rac: sivka (Ayitya ferina), čopasta črnica (Ayitya fuligula), zvonec (Bucephala clangula) in kreheljc (Anas crecca). Ob preletu bi lahko opazili še žličarico (Anas clypeata), dolgorepo raco (Anas acuta) in sivo gos (Anser anser).

Pravi spor med ribiči in lovci so v preteklih letih povzročili kormorani (Phalacrocorax carbo). Živijo tudi ob Dravi v Dravogradu. Njihovo domovanje lahko prepoznamo po belih iztrebkih na smrekah. DOPPS jih je v letu 2004 ob zimskem štetju na vseh vodotokih naštel 3571, ob celotni reki Dravi pa 1699.

V zimskem času v zalivu Drave lahko opazimo predstavnike ponirkov - malega (Podiceps ruficolis) in in čopastega (Podiceps cristatus), občasno pa tudi polarnega slapnika (Gavia arctica), ki na način potapljanja precej spominja na ponirka. V toplejšem delu leta je se tu zadržuje mali martinec (Acitis hypoleucus), v času preleta pa še druge vrste obrežnih ptic, kot so črni martinec (Tringa erythropus), zelenonogi martinec (Tringa nebularia), pikasti martinec (Tringa ochropus), togotnik (Phylomachus pugnax) in še drugi.

Ribiči niso preveč navdušeni na vrstami, ki se prehranjujejo z ribami. Med njimi je vodomec (Alcedo atthis), pogosto siva čaplja (Ardea cinerea), občasno pa še mala bela čaplja (Egretta garzetta) in njena sorodnica velika bela čaplja (Ergetta alba). Najpogostejša raca tega področja je mlakarica (Anas platyrhynchos). Opazimo jo lahko na vsakem sprehodu ob Dravi. Pred desetletji so jo tu poleg fazana (Phasianus colchicus) v večjem številu naselili lovci. Področje se je v tistem času precej spremenilo, predvsem se je zaradi rac zmanjšalo vodno rastlinje. Mlakarica se je ohranila, število fazanov pa se je postopoma zmanjšalo. Na Dravi prezimujejo še nekatere druge vrste rac: sivka (Ayitya ferina), čopasta črnica (Ayitya fuligula), zvonec (Bucephala clangula) in kreheljc (Anas crecca). Ob preletu bi lahko opazili še žličarico (Anas clypeata), dolgorepo raco (Anas acuta) i sivo gos (Anser anser).

Pravi spor med ribiči in lovci so v preteklih letih povzročili kormorani (Phalacrocorax carbo). Živijo tudi ob Dravi v Dravogradu. Njihovo domovanje lahko prepoznamo po belih iztrebkih na smrekah. DOPPS jih je v letu 2004 ob zimskem štetju na vseh vodotokih naštel 3571, ob celotni reki Dravi pa 1699.