Kulinarika

Občina Dravograd ima za Koroško značilno pokrajino – lepo in razgibano. Ta razgibanost pa je lahko tudi težavna za tiste, ki jo obdelujejo. To so še posebej občutili prejšnji rodovi, ki so se trudili pridelati skoraj vse, kar so potrebovali za življenje. Le redki so imeli mehka in rodovitna polja v ravnini, zato je bila tudi osnovna hrana Korošcev povezana s težje obdelovalnimi površinami in s hladnejšimi vremenskimi pogoji. Ker je na tem področju tudi veliko gozdov, so pogosto pripravljali hrano, ki je ustrezala težkemu delu in je bila primerna za nošnjo s seboj.

Od žit so uspevala rž, oves in ajda v višjih legah, pšenica le v dolini. Zato je tu bil težak, ržen kruh pogostejši od belega pšeničnega, ki je bil na mizi le ob praznikih ali pa kakšen hlebček ob vsaki peki; to je bilo približno enkrat mesečno. Pogosto so jedli žgance, ki so jih pripravljali iz vseh vrst moke in zdrobov. Za to področje so poznani »ožejeni žganci«, ki so jih pripravili iz krompirja, pšenične moke in koruznega zdroba. Najbolj trde koruzne žgance, ki so jim rekli »koruzni duš«, so lahko gozdarji zavili v culo in jih nesli s seboj na delo za malico. Žita so bila tudi osnova za pripravo različnih redkejših in gostejših mlečnih juh (močnikov), cmokov (knedlnov), ki so jih tudi polnili z različnimi nadevi – sadnimi in mesnimi.

Meso v koroški kuhinji ni bilo ravno obilno zastopano. Pripravljali so ga le ob nedeljah in praznikih ter ob večjih delih. Pretežno so uporabljali svinjino, ki so jo običajno prekadili, da je bilo obstojnejše. Ker v tistih časih ni bilo hladilnikov, so bili zelo spretni in iznajdljivi pri uporabi in pripravi manj kvalitetnih in hitreje pokvarljivih delov mesa, npr. drobovina, kri... Tako so pripravljali za vsakodnevno prehrano prtene klobase, bulo in mežrli. Predvsem zadnji je zelo priljubljena koroška narodna jed. Skoraj vsak obrok je vseboval tudi krompir. Krompirjevo (rpičevo) juho so jedli tudi za zajtrk. Prav tako je bilo veliko jedi pripravljenih iz mlečnih izdelkov, ki jih je bilo na tem področju v izobilju.

Za Korošce in njihovo prehrano lahko rečemo, da svoje jedi znajo imenitno izboljšati z raznimi začimbami in dišavnicami. Niso ravno naklonjeni ostrim in močnim začimbam, zato pa njihove pretežno močnate, pogosto z medom osladkane jedi, dopolnjujejo milejši okusi in arome. Večino teh začimb pridela gospodinja na svojem vrtu ali pa jih naberejo na travniku (majaron, luštrek, pehtran, povojček ...).