Evropsko leto mladih

Evropsko leto mladih

Kaj lahko storimo v boju proti podnebnim spremembam?

Mladi so v sklopu delavnice o tem, kaj lahko storimo v boju proti podnebnim spremembam predlagali, da bi se v šolah uvedel vegetarijanski meni trikrat na teden, da bi za vsak kupljen kos pohištva posadili drevo, da bi mladim omogočili brezplačen prevoz ter več thrift trgovin v Sloveniji.  

Dravograd, 23. maj 2022 – V evropskem letu mladih Mladinska mreža MaMa v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji in enajstimi mladinskimi centri po vsej Sloveniji prireja dogodke s katerimi želi uresničevati podporo mladim. Prvi od enajstih dogodkov z naslovom Kaj lahko storimo v boju proti podnebnim spremembam? se je odvil 23. maja, v sodelovanju z Mladinskim centrom Dravograd.

50 mladih iz Gimnazije Ravne na Koroškem, ki so se udeležili dogodka, so nagovorile vodja Mladinskega centra Dravograd Aleksandra Gantar, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji ga. Jerneja Jug Jerše, ki je mlade spodbudila k spremljanju evropskih politik in k angažiranju pri izvajanju različnih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam – tako na medvrstniški, kot tudi na medgeneracijski ravni, in županja občine Dravograd Marijana Cigala, ki je izrazila zadovoljstvo nad aktivnim delovanjem mladinskega centra, ki ga podpira občina, in se zahvalila mladim za tako številčno udeležbo.

Po nagovorih sta prostovoljki Mladinskega centra Dravograd Laura Vavh in Metka Kotnik mlade popeljali po razstavi stripov Kaj lahko storimo v boju proti podnebnim spremembam? na temo podnebnih sprememb, ki so jo pripravili znanstveniki na Granthamovem inštitutu za podnebne spremembe in okolje, ki deluje v okviru londonskega Imperial Collega. Predstavili sta jim dejstva o vplivih vsakdanjega življenja na okolje – v prometu, pri prehrani, oblačenju, recikliranju, ogljičnem odtisu in skrbi za zelene površine ter ob vsaki temi dodali nekaj predlogov, kako lahko izboljšamo svoje delovanje. Nanizali sta kar nekaj zanimiv dejstev – Ljubljana velja za najbolj zeleno mesto z največ drevesi v mednarodnem merilu, in medtem ko je slovenski ogljični odtis 8,4 tone na prebivalca, znaša ta v ZDA kar 16 ton na prebivalca. Sledil je krajši kulturni program, kjer so si mladi, ob glasbeni spremljavi mladega Dua Subito, ogledali video o varovanju okolja.

Mladi udeleženci so nato na delavnici iskali predloge za izboljšane varovanja okolja in zelenega planeta v prihodnje, in sicer na štirih področjih: zmanjšanje porabe mesa in mlečnih izdelkov, varčevanje z vodo in energijo, zaščita zelenih površin, zmanjšanje potrošnje in ustvarjanja odpadkov ter zmanjšanje onesnaževanja okolja, ki ga povzročajo avtomobili. Mladi so v sklopu delavnice predlagali, da bi se v šolah uvedel vegetarijanski meni trikrat na teden, da bi za vsak kupljen kos pohištva posadili drevo, da bi mladim omogočili brezplačen prevoz, več vožnje s kolesom ter več thrift trgovin v Sloveniji. Rešitve je nato komentirala vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ga. Jerneja Jug Jerše, ki je ob tem mladim predstavila evropske politike, ki so na teh področjih že sprejete in ki se že izvajajo. Zagotovila jim je tudi, da bodo njihovi predlogi prišli do bruseljske ravni.

Z dogodkom so sledili 10. EU cilju mladih – trajnostna in zelena Evropa ter tako mlade spodbudili, da skozi razpravo prispevajo k oblikovanju skupne prihodnosti in predvsem ozavestijo svojo vlogo pri reševanju okoljskih izzivov in iskanju rešitev za zeleno prihodnost. Mladi se namreč problema podnebnih sprememb močno zavedajo in so na področju delovanja aktivni. S svojimi predlogi so prispevali k Evropskemu zelenemu dogovoru, ki zagotavlja usmeritve za zelenini prehod in podnebno nevtralnost do leta 2050. Evropska Unija pa bo poskrbela, da do leta 2030 posadi 3 milijarde dreves, od tega je trenutno posajenih 2,945,563 dreves.