Sanacija Pajenkovih lip - informacija

Marsikateri prebivalec ali obiskovalec Viča se je v decembru spraševal, kaj se dogaja s Pajenkovimi lipami, okrasu središča Viča. Ekipa, ki se ukvarja s sanacijo dreves je pod vodstvom Zavoda RS za varstvo narave eno lipo odstranila, drugo pa sanirala.

Obe lipi sta imeli status drevesne naravne vrednote po naravovarstveni zakonodaji. Drevesne naravne vrednote so izjemna drevesa, ki se odlikujejo z debelino, višino, starostjo, biološkimi posebnostmi, zgodovino ali položajem v krajini. Lipi sta bili z obsegoma debel 410 in 595 cm med najdebelejšimi v bližnji okolici. Njihovo stanje smo na Zavodu za varstvo narave redno spremljali od leta 1997, ko sta bili vpisani v naše evidence. Še v letu 2007 smo zapisali, da sta lipi vitalni in v dobrem stanju. Nekako po tem letu se je začelo stanje obeh lip slabšati. V krošnjah so se sprva posamezno in potem masovno pojavili grmiči zajedavske bele omele. Sprva sta lipi, predvsem v poletnem času, ko sta bili polni listja, bili na pogled brez posebnosti. Šele pregledi v zimskem času, ko so krošnje brez listja, so razkrili razsežnosti razraščanja bele omele. V zadnjih letih se je pojavila razlika med lipama tudi v času vegetacije. Južna lipa je imela čedalje manjše liste, krošnja je bila vedno bolj redka, pojavljale so se suhe veje in v letu 2021 je imela poleti skoraj več zelenila bele omele, kot svojega. Proces je kazal na močno upadanje življenjske moči drevesa. Na slabo stanje lip nas je tudi redno opozarjal domačin, žal že pokojni Ferdo Gnamuš. V letu 2020 smo dali v plan del Zavoda za leto 2021 sanacijo lip in akcija je bila odobrena. Od prispelih ponudb za izvedbo del je Zavod RS za varstvo narave izbral podjetje Moga d.o.o., katerega ponudba je bila najugodnejša. Zaradi večje preglednosti v krošnji smo z izvedbo del čakali na jesen, sama izvedba pa se je zavlekla skoraj v zimo.

Proti beli omeli se da boriti samo na en način, to je, da odrežemo vejo, na kateri se je omela razrastla.  Pri tanjši lipi, ki je bila zelo močno napadena, bi to pomenilo odstranitev skoraj vseh tanjših in tudi nekaterih debelejših vej, saj se je omela pojavljala tudi na njih. Od drevesa bi ostalo le ogrodje. Spomladi bi se speči popki sicer prebudili in pognale bi mlade veje, vendar bi bilo zaradi zmanjšanja vitalnosti drevesa za pričakovati, da bi bilo zaraščanje ran na reznih mestih počasno in manj uspešno, da bi se na teh mestih pričelo pojavljati trohnenje, ki bi se širilo v notranjost dreves, skratka, pričelo bi se počasno umiranje drevesa, ki bi lahko trajalo deset let ali tudi nekaj desetletij. Povečala bi se nevarnost odlomov vej. Glede na bližino križišča in cest ter slabega stanja in perspektive smo se odločili, da tanjšo lipo odstranimo v celoti in se posvetimo debelejši, ki je še v letu 2021 kazala podobo polne življenjske moči, čeravno je tudi bila precej napadena od omele. Tanjša lipa je dokončno padla 17.12.2021. Ob pregledu štora in debla smo ocenili, da je bila naša odločitev pravilna. V notranjosti debla so bila prisotna večja območja odmrtega in od gliv napadenega lesa,  Višje na deblu so bile prisotne nezdrave rogovile (to so takšne, ki se razraščajo pod ostrim kotom in se v pazduhi med obema vrhovoma pričnejo procesi trohnenja – take rogovile se lahko hitro in nepričakovano odlomijo), letni prirastki v zadnjih desetletjih pa so bili v primerjavi s priraščanjem drevesa v njegovem najvitalnejšem obdobju zelo tanki, kar priča o životarjenju drevesa, zmanjšani življenjski moči in začetku propada. Lipo je zamenjala nova sadika, dokaj velika, že ob sadnji visoka okoli sedem metrov, ki se bo, upamo, razvila v podobno mogočno drevo. Sadnjo nadomestnega drevesa je omogočila občina Dravograd.

Ob izvedbi del smo ugotovili, da je kljub veliki vitalnosti, ki jo je kazala navzven, tudi debelejša lipa v slabem stanju. Ob bližnjem pregledu krošnje iz dvižne košare so se opazile številne napake na vrhovih, razpoke in luknje, ki so nakazovale votlo notranjost. Obseg sanacije debelejše lipe je bil zaradi tega nekoliko močnejši, kot smo sprva načrtovali, upamo pa, da bo drevo, ki je vitalno, zadovoljivo odreagiralo. Poleg sanacijskih del v krošnji so bile na kritična mesta vstavljene tudi podvojene vezi, ki bodo zmanjšale nevarnost odlomov delov krošnje.

Dela so bila zaključena 22.12.2021.

Seveda vsako drevo enkrat propade – ena prej, druga kasneje in nekatere drevesne vrste lahko dočakajo stoletja in tudi preko tisoč let, vse je odvisno od vrste, »dobrih genov«, ugodnih rastiščnih razmer in sreče, kamor sodi pojavljanje bolezni, škodljivcev, vremenskih ujm, suše itd. Nekaj »zaslug« za slabo stanje Pajenkovih lip gre tudi Vičanom – omela se je na lipe razširila (razširjajo jo ptiči) tudi iz slabo vzdrževanega drevja v kraju, predvsem sadnega, ki je ponekod polno omele. Edino sprotna skrb za vsa drevesa v okolici lahko prepreči ponovno naselitev omele in omogoči, da bo preostala Pajenkova lipa še dolgo v ponos kraja.

Samo Jenčič

Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor

Pobreška c. 20, 2000 Maribor, Slovenija

tel.:  +386 2 333 13 73

e-mail: samo.jencic@zrsvn.si