Spoštovana gospa Viktorija Kos!
Spoštovana gospa Viktorija Kos!
97
Človekovi dnevi so kakor trave, cvetijo kot rože na polju. Ko pa zapiha veter, izginejo in nihče ne ve, kje so rasle.«
S temi besedami smo se v cvetočem aprilu poslovili od naše častne občanke, sorodnice, sosede in prijateljice gospe Viktorije Kos - Vikice.
Če bi želela govoriti o njenem življenju, bi se morala vrniti daleč nazaj v zeleno travo njenih otroških let in mladih dni, v čas učiteljevanja v Libeličah in v njeno neutrudno delo na področju kulture in turizma.
Njen pozitiven odnos do vsega plemenitega in njeno delo sta dala neizbrisen pečat pri utrjevanju kulturnega doživljanja med krajani Libelič in širše med Korošci.
Gospa Vikica Kos je nastopila službeno mesto učiteljice v Libeličah leta 1949. Že ob prihodu se je aktivno vključila v kulturno prosvetno dogajanje na vasi. Ponovno je oživila Kulturno društvo Saberčnik.
Kot učiteljica je v mladini razvijala pozitiven odnos do kulture in ga prenašala tudi na ostale krajanke in krajane. Na vseh prireditvah v vasi so sodelovali otroci pod njenim vodstvom. Uprizarjali so številne igre. Bila je njihov režiser in strokovni sodelavec.
Leta 1972 je bila s svojim možem pobudnik in organizator praznovanja 50. obletnice priključitve Libelič k matični domovini, 1994 pa je sodelovala pri nastanku knjige »Vsaka vas ima svoj glas – Libeliče«.
Bila je aktiven člen na področju turizma in pri ohranjanju ljudskega petja pa čeprav ni bila nikoli pevovodja, razen v šolskem pevskem zboru.
Zaradi nje je bilo lepo živeti v kraju, kjer so posamezniki s svojim prostovoljnim delom delovali v ponos cele občine. Podelitev naziva častne občanke Občine Dravograd v letu 2009 je bila skromna zahvala za njeno življenjsko delo.
Spoštovana gospa, Vikica Kos, cenjena prva častna občanka v naši občini!
Poznali smo Vas kot iskreno, predano in zavzeto kulturnico ter turistično vodičko. Vedno smo Vas občudovali, ker ste toliko vedeli, znali in svojega znanja nikoli skrivali. Ne bomo pozabili s kakšno vnemo ste pripovedovali karkoli in to tako lepo. Kot izvrstna učiteljica ste si znali ljudi prižemati na svoje srce. Domnevamo, da so bile Libeliče za vas kraj srečnega imena, na vašem srcu zrasel prostor, napolnjen z znanimi glasovi in pridnim delom.
Pri svojem delu ste kot dober strokovnjak mnogim iskreno poskušali dati tisto, kar so želeli in tisto kar so iskali. Nudili ste jim svojo pomoč večno obogateno z lepimi besedami.
Vaše vestno in dosledno delo je bilo v zadovoljstvo vseh. Ta ljubezen do dela se v vas ni nikoli, prav nikoli postarala. Od vas smo se mnogi učili, kaj je kvalitetno delo in smo se spoštljivo priklonili vaši marljivosti, natančnosti, poštenosti in prijaznosti.
Srce vam je poskakovalo ob dobro uspelih prireditvah ali ob zadovoljstvu turistov, ki so obiskali Libeliške znamenitosti.
Spominjali se vas bomo kot človeka polnega volje do dela in življenja. Nadvse radi ste živeli, radi ste pomagali, če ste le mogli in znali. Želeli ste biti kdaj pa kdaj majhna, četudi še tako neznatna sreča. Vedeli ste, da noben človek ni otok zase, ampak smo vsi usodno povezani.
Vaše prijazne usluge bodo ostale kot lepi biseri na ogrlici spomina. Spomini na vas bodo goreli z ljubeznivim ognjem, brez ostrine in prosti nerazumevanja. Vračali se bodo brez očitkov in zamer, pa čeprav je bilo med trtjem tudi kdaj trnje. Kar je bilo, je bilo.
Spoštovana gospa, Vikica Kos, naša častna občanka!
Z globoko žalostjo se vam še zadnjič zahvaljujemo za vse dobro in lepo, kar ste storili za našo skupnost.
Vaše ime smo zabeležili na svoji srčni strani. Ohranili vas bomo v lepem spominu. Še se boste smehljali s fotografij iz skupnih prireditev in druženj, toda v resnici ne boste nikoli več prišli med nas.
Zelo vas bomo pogrešali.
Županja s sodelavci občinske uprave in Javnega zavoda Dravit ter Občinski svet Občine Dravograd.
S temi besedami smo se v cvetočem aprilu poslovili od naše častne občanke, sorodnice, sosede in prijateljice gospe Viktorije Kos - Vikice.
Če bi želela govoriti o njenem življenju, bi se morala vrniti daleč nazaj v zeleno travo njenih otroških let in mladih dni, v čas učiteljevanja v Libeličah in v njeno neutrudno delo na področju kulture in turizma.
Njen pozitiven odnos do vsega plemenitega in njeno delo sta dala neizbrisen pečat pri utrjevanju kulturnega doživljanja med krajani Libelič in širše med Korošci.
Gospa Vikica Kos je nastopila službeno mesto učiteljice v Libeličah leta 1949. Že ob prihodu se je aktivno vključila v kulturno prosvetno dogajanje na vasi. Ponovno je oživila Kulturno društvo Saberčnik.
Kot učiteljica je v mladini razvijala pozitiven odnos do kulture in ga prenašala tudi na ostale krajanke in krajane. Na vseh prireditvah v vasi so sodelovali otroci pod njenim vodstvom. Uprizarjali so številne igre. Bila je njihov režiser in strokovni sodelavec.
Leta 1972 je bila s svojim možem pobudnik in organizator praznovanja 50. obletnice priključitve Libelič k matični domovini, 1994 pa je sodelovala pri nastanku knjige »Vsaka vas ima svoj glas – Libeliče«.
Bila je aktiven člen na področju turizma in pri ohranjanju ljudskega petja pa čeprav ni bila nikoli pevovodja, razen v šolskem pevskem zboru.
Zaradi nje je bilo lepo živeti v kraju, kjer so posamezniki s svojim prostovoljnim delom delovali v ponos cele občine. Podelitev naziva častne občanke Občine Dravograd v letu 2009 je bila skromna zahvala za njeno življenjsko delo.
Spoštovana gospa, Vikica Kos, cenjena prva častna občanka v naši občini!
Poznali smo Vas kot iskreno, predano in zavzeto kulturnico ter turistično vodičko. Vedno smo Vas občudovali, ker ste toliko vedeli, znali in svojega znanja nikoli skrivali. Ne bomo pozabili s kakšno vnemo ste pripovedovali karkoli in to tako lepo. Kot izvrstna učiteljica ste si znali ljudi prižemati na svoje srce. Domnevamo, da so bile Libeliče za vas kraj srečnega imena, na vašem srcu zrasel prostor, napolnjen z znanimi glasovi in pridnim delom.
Pri svojem delu ste kot dober strokovnjak mnogim iskreno poskušali dati tisto, kar so želeli in tisto kar so iskali. Nudili ste jim svojo pomoč večno obogateno z lepimi besedami.
Vaše vestno in dosledno delo je bilo v zadovoljstvo vseh. Ta ljubezen do dela se v vas ni nikoli, prav nikoli postarala. Od vas smo se mnogi učili, kaj je kvalitetno delo in smo se spoštljivo priklonili vaši marljivosti, natančnosti, poštenosti in prijaznosti.
Srce vam je poskakovalo ob dobro uspelih prireditvah ali ob zadovoljstvu turistov, ki so obiskali Libeliške znamenitosti.
Spominjali se vas bomo kot človeka polnega volje do dela in življenja. Nadvse radi ste živeli, radi ste pomagali, če ste le mogli in znali. Želeli ste biti kdaj pa kdaj majhna, četudi še tako neznatna sreča. Vedeli ste, da noben človek ni otok zase, ampak smo vsi usodno povezani.
Vaše prijazne usluge bodo ostale kot lepi biseri na ogrlici spomina. Spomini na vas bodo goreli z ljubeznivim ognjem, brez ostrine in prosti nerazumevanja. Vračali se bodo brez očitkov in zamer, pa čeprav je bilo med trtjem tudi kdaj trnje. Kar je bilo, je bilo.
Spoštovana gospa, Vikica Kos, naša častna občanka!
Z globoko žalostjo se vam še zadnjič zahvaljujemo za vse dobro in lepo, kar ste storili za našo skupnost.
Vaše ime smo zabeležili na svoji srčni strani. Ohranili vas bomo v lepem spominu. Še se boste smehljali s fotografij iz skupnih prireditev in druženj, toda v resnici ne boste nikoli več prišli med nas.
Zelo vas bomo pogrešali.
Županja s sodelavci občinske uprave in Javnega zavoda Dravit ter Občinski svet Občine Dravograd.
