Šentjanž 102
2373 ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU
Tel.: (02) 87 87 167
Faks: (02) 87 85 559
GSM: 051 312 209
E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Direktor: Andrej Štesl
Strokovna vodja doma: Lilijana Gologranc Pavlič, dipl. soc. del., samostojna svetovalka
E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Vodja negovalnega tima: Dominika Čreslovnik Jehart, dipl. m.s.
E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Vodja kuhinje: Bernarda FÄNRICH, gost.-tur. tehnik

Za SPREJEM V DOM je potrebna naslednja dokumentacija:

• prošnja za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo
• zdravniško mnenje o zdravstvenem stanju
• izjava o plačilu storitev s strani tretje osebe

SOBE so enoposteljne in dvoposteljne, s svojo kopalnico, opremljene z domsko opremo (postelja, nočna omarica, miza , stol, telefon, priključek za SAT-TV) dovoljeno pa je prinesti tudi manjšo osebno opremo, da se boste počutili kot doma.

PREHRANA v domu je prilagojena starostnikovim potrebam, zagotavljamo tudi dietno prehrano in napitke čez ves dan.

Obroke postrežemo v jedilnici, ali v sobah:

Zajtrk: 7.30 – 8.30
Kosilo: 11. 45 – 12. 30
Večerja: 18.00 -18.45
Malica: 15.00 – 15.30

OBISKI so neomejeni, obiskovalci so samo naprošeni, da se umaknejo iz sobe ob izvajanju zdravstvene nege.

OBLEKO označimo, operemo v domski pralnici in zlikano vrnemo.

PREDSTAVITEV SLUŽB:

• zdravstveno negovalna služba
• socialna služba
• kuhinja
• splošna služba

PROSTORI:

• eno ali dvoposteljne sobe
• sprejemnica
• sestrska soba
• invalidska kopalnica
• zimsko letni vrt
• jedilnica
• skupni prostori za druženje
• kapela

ZDRAVSTVENO VARSTVO:

• v dom prihaja enkrat tedensko domski zdravnik iz zdravstvenega doma Dravograd
• v dom prihajajo po potrebi tudi nekateri specialisti, k ostalim pa imamo zagotovljen prevoz in spremstvo

Na Karitas gledamo na problematiko predvsem z vidika starostnikov in njihovega počutja. Zato se je Škofijska karitas Maribor odločila, da bo aktivno vstopila v socialno mrežo institucionalnega varstva starejših z majhnim domom, ki bo tudi zaradi majhnosti, prinašal med stanovalce domačnost in "prepoznavnost" vsakega izmed njih in kjer bo prostor za odprt dialog, tako med stanovalci in njihovimi svojci, med stanovalci, sorodniki in zaposlenimi ter domačini. V letu 2003 je Zavod Čebela dnevno varstvo Karitas, ki ga je Škofijska karitas Maribor ustanovila z namenom, da bi specifične socialne programe, kot so dnevno varstvo oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter institucionalno varstvo starih, opravljala strokovno in profesionalno, kot to zahtevajo standardi in normativi socialnega varstva, pridobil koncesijo za opravljanje te dejavnosti. Tako je Škofijska karitas Maribor med prvimi v Sloveniji začela s projektom majhnega doma. V aprilu 2004 je v Šentjanžu pri Dravogradu začel z delovanjem Dom sv. Eme, kjer je prostora za 21 stanovalcev in je tako še danes eden izmed najmanjših domov s koncesijo v Sloveniji. Našim stanovalcem je na voljo 7 enoposteljnih (5 z lastno kopalnico, 2 souporabo) in 7 dvoposteljnih (5 z lastno kopalnico, 2 souporabo) sob.

V našem domu jemljemo starost, kot sestavni del življenja in se trudimo, da bi naši starostniki ostali enakovredni člani naše »domske družine«, ki potrebujejo nekoliko več vzpodbude, razumevanja, našega časa, potrpljenja in vodenja pri vsakdanjih opravilih in dejavnostih. Nalogo, da jim pomagamo, da bodo čim lažje in čim bolj dejavno preživeli starost, dobili občutek varnosti in vedeli, da smo jim pripravljeni pomagati, če bodo našo pomoč potrebovali, jemljemo zelo resno.

Majhnost Doma sv. Eme omogoča da smo "zrcalo domačega ognjišča". Trudimo se, da Dom nudi našim stanovalcem in uporabnikom dodatnih storitev čim boljši nadomestek domačega okolja, saj lahko zaradi naše majhnosti omogočamo »resničen individualni pristop«, saj lahko posamezniku posvetimo več potrebnega časa, lažje spremljamo njegovo psihično in zdravstveno počutje, hitreje zaznamo spremembe, hitreje prilagodimo oskrbo. Zaradi majhnosti smo bolj funkcionalni in prilagodljivi vsakršnim spremembam.

Prosilcu, ki se pripravlja na sprejem v naš dom, pomagamo, da pomisleke in strah lažje premaga. Dom si lahko prej ogleda, ga večkrat obišče, se pogovarja z ostalimi stanovalci, spozna osebje, hišo, okolje in kraj.

V našem domu nenehno potekajo različne dejavnosti, tako da vsak stanovalec najde kaj zase. Če stanovalci želijo se lahko vključijo ali pa samo občasno sodelujejo pri številnih dogajanjih v domu:

• okupacijske delavnice so usmerjene predvsem v zaposlitev starostnika oziroma koristno prežive prosti čas. Z različnimi kreativnimi tehnikami (risanje, modeliranje, pletenje, kvačkanje, slikanje, izrezovanje) vzpodbujamo starostnikovo ustvarjalnost in s tem preprečujemo pasivnost. Ko uporabljamo pri stanovalcih različne tehnike, se poslužujemo takih, ki jih že poznajo. Včasih jim ponudimo nove materiale in nove tehnike, vendar računamo tudi na to, da jih ne bodo sprejeli, ker jih ne poznajo. Ne učimo jih prezahtevnih dejavnosti, ampak uporabljamo take, ki imajo sproščujoč in pomirjujoč učinek. Tehnike so zanimive in pestre, da stanovalca z njimi pritegnemo in da vidi v njih smisel.

• prosti čas stanovalcev čas skušamo smiselno zapolniti, izberemo različne dejavnosti in jih prilagodimo letnim časom, praznikom, dogodkom (adventni venčki, voščilnice, vabila za prireditve, pisanice itn). V mesecu decembru nas vse obišče Miklavž, ki obišče tudi nepokretne stanovalce v njihovih sobah.Temu primerno okrasimo prostore v domu in skušamo približati in obuditi spomine na te dogodke. Ob tem se vedno razvijajo zanimive zgodbe in privrejo spomini iz otroštva.

• čeprav v večini naši stanovalci niso omejeni v gibanju, jih kljub temu vzpodbujamo, da gredo čim večkrat na sprehode. Za sprehode se odločimo sproti, glede na vremenske razmere. Sprehod skušamo narediti ga naredimo zanimivejši s tem, da naberemo cvetje, poberemo kakšen zanimiv kamen, korenino, vejo, list, poklepetamo, podoživimo vtise dneva.

• da bi bil vsakdan naših stanovalcev kar se da prijeten, se lahko vključijo tudi v pevski zbor. Prav ta ima v našem domu največ udeležencev. Na željo stanovalcev oz. članov pevskega zbora, pojemo predvsem cerkvene pesmi in se tako pripravljamo za petje pri mašah in pa tudi narodne pesmi, ki obudijo spomine na mlada leta. Ob različnih prireditvah pevski zbor tudi nastopi in se predstavi.

• življenjske zgodbe in izkušnje si delimo na pogovornih skupinah, kjer ima prav vsak član svoje mesto. V skupini se počutijo vrani, prek komunikacije ohranjajo in ustvarjajo stike z ostalimi stanovalci. Na skupinah praznujemo tudi rojstne dneve. Ker smo majhen dom, lahko praznujemo vsak rojstni dan posamezno in se tako še večkrat veselimo.

• molitveno skupino so ustanovili stanovalci sami, sami se organizirajo in se dobivajo v domski kapeli, vsak dan takoj po kosilu, včasih tudi večkrat dnevno. Molitve izbirajo sami, sami se tudi dogovorijo, kdo bo vodil molitveno skupino tisti dan.

• redno spremljanje dogodkov v kraju, širši okolici in po svetu pripomore k večji samozavesti in občutku pripadnosti času in kraju. Branje knjig, časopisov, revij, ki jih imajo naši stanovalci na voljo, tako spodbuja intelektualne sposobnosti.

• Tistim stanovalcem, ki jim peša vid in imajo težave pri branju, zagotavljamo enkrat tedensko bralne urice v sodelovanju s knjižnico Dravograd.

• medgeneracijska druženja so pomemben del življenja v domu, z njimi zagotavljamo stanovalcem občutke socialne vključenosti in generacijskega življenja. Pri tem nam pomagajo različni prostovoljci, različnih generacij. Prostovoljke iz župnijskih Karitas srednje in tretje generacije, otroci sosednje šole in vrtca, študentke in dijakinje različnih šol. Od vsega začetka smo vključeni v mednarodni projekt »72 Stunden ohne kompromiss«. Namen projekta je, da učenci, ki so stari so med 13 in 14 let in k nam prihajajo iz sosednje Avstrije, aktivno sodelujejo v različnih projektih pomoči. Pri nas so se posvečali predvsem družabništvu s stanovalci, in sodelovanju v raznih prostočasnih delavnicah z našimi stanovalkami in stanovalci s čimer smo krepili predvsem medgeneracijsko sožitje. Zadnji dan tridnevnega tabora smo odšli na skupen izlet v bližnji kraj in obiskali slaščičarno.

• duhovna oskrba ima v našem domu zelo velik pomen, tako za stanovalce, kot tudi za zaposlene. Duhovno oskrbo našim stanovalcem omogočamo s svetimi mašami, ki jih imamo v domski kapeli dvakrat tedensko ter ob velikih praznikih. Naši stanovalci lahko gredo k sveti maši tudi v cerkev, ki je oddaljena od doma le nekaj korakov, na željo jih k maši in nazaj pospremimo. Poseben poudarek dajemo tudi praznovanju cerkvenih praznikov, na katere se zelo pripravljamo in jih praznujemo še posebej slovesno. Stanovalci, ki hodijo na obroke v jedilnico molijo pred in po vsakem obroku. Tako so se sami odločili že na samem začetku, izbira pa je odvisna od vsakega posameznega stanovalca, ali se pridruži ali ne. Sami so se zbrali v molitveno skupino. Del duhovne oskrbe so tudi romanja.